"V Ljubljani je bilo težko preživeti"

Ljubljana, kot je še niste videli. Predmeti, ki nosijo spomin. Čustva, ki tudi sestavljajo zgodovino. Kaj se je med drugo svetovno vojno dogajalo v Ljubljani?

Robček za otroka. Dvojno dno v kanglici za mleko. Stol, na katerem naj bi ubili dvaindvajsetletno Vido Pregarc. Kakšne zgodbe nam pripovedujejo ti predmeti? Vojna je jemala življenja. Kako je bilo živeti takrat in kakšno hudo sled je spustila v naslednja desetletja?

Dr. Blaž Vurnik je zgodovinar in avtor razstave 1495 dni: Ljubljana med drugo svetovno vojno. Po 80 letih od konca druge svetovne vojne se z njim pogovarjamo o življenju Ljubljančank in Ljubljančanov med vojno. Kdaj je bilo najbolj hudo? Koliko sežejo usode, ki jih srečuje pri svojem delu, do zgodovinarja? Kdo prinaša stvari v muzeje? Kaj na listke pišejo obiskovalci in zakaj jih je to presenetilo? Kako so Italijani iskali Radio Kričač in ga ne našli? Kaj naj bi napovedovalec rekel ob začetku oddaje? Kako nasilen čas je bil to? Zakaj moramo kot družba gledati tudi nazaj? Kako so se nekateri odločili za kolaboracijo?

Začela je spet sanjati o tistem času ...

O vsem tem govori dr. Vurnik v tokratni oddaji N1 podkast. Oddajo lahko v celoti gledate ali poslušate v zgornjem posnetku. Šele z leti sem začel najprej opažati izraze ljudi na fotografijah, stiske na obrazih, pove. "Kljub temu, da imamo profesionalno distanco do materije, ki jo obdelujemo, je prav, da ostanemo zgodovinarji ljudje," še pravi. Z nami je delil ozadje zbiranja zgodovinskega gradiva. "Ena gospa mi je neposredno rekla: Odkar ste me poklicali, spet sanjam ..."

Kaj bo, če zmaga Hitler?

Katera čustva najbolj opišejo tista leta v Ljubljani? "Jaz bi rekel, da je bila to zgodovina nedorečenosti, strahu, tudi obupa. Veliko je teh zgodb, ko ljudje pripovedujejo o tem, da so slišali starše, ki so se pogovarjali, kaj bo, če zmaga Hitler. In to so pričevanja skrajnega obupa; da ne bo mogoče živeti." Od kje torej upanje? Kje je vzklilo? Kako so ljudje živeli?

Skriti otroci

Dr. Blaž Vurnik je tudi avtor dokumentarca o "ilegalčkih", skritih otrocih. Tudi o njihovih usodah govorimo v podkastu. In je, skupaj z Zoranom Smiljanićem, soavtor treh risoromanov: o doživljanjih Katarine B. med drugo svetovno vojno, o Plečniku in Cankarju. Govorimo tudi o njih in pa o njegovi doktorski disertaciji o konfliktnih razmerjih v SFR Jugoslaviji med leti 1974 in 1990.

Celoten, slabo uro dolg pogovor z dr. Vurnikom vam je na voljo v zgornjem posnetku. Na podkaste s Suzano Lovec se lahko sicer naročite na platformah APPLE PODCASTS, SPOTIFY, SOUNDCLOUD, CASTBOX in DEEZER in tudi na našem YouTubovem kanalu, najdete pa jih tudi na Metroplayu in Eonu. Vsi N1 podkasti s Suzano Lovec so zbrani tudi na naši podstrani Podkast.