Nov stil vodenja v Nemčiji: Merz redno preseneča z drznimi izjavami ali napovedmi

Novi nemški kancler Friedrich Merz se je minuli teden mudil v Washingtonu na obisku pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu. Njegov obisk v Beli hiši so pozorno spremljali tudi v Nemčiji, sodeč po številnih odzivih, so mnogi pozdravili politični slog novega kanclerja, ki se močno razlikuje od pristopa njegovih predhodnikov Olafa Scholza in Angele Merkel.

V večjem delu nemške javnosti je prevladalo mnenje, da se je Merz odrezal dobro, svoj prvi obisk pri predsedniku Trumpu pa je prestal brez večjih izpadov ali diplomatskih spodrsljajev. Čeprav med skoraj 50-minutno novinarsko konferenco v Ovalni pisarni skorajda ni prišel do besede, je vendarle poudaril, da bo Nemčija še naprej podpirala Ukrajino v vojni proti Rusiji.

Prav tako ni zanemarljivo, da je Trump konservativnega nemškega politika sprejel z večjim spoštovanjem, kot ga je kadarkoli namenil nekdanjemu kanclerju Scholzu, ki ga ni povabil v Belo hišo, in Angelo Merkel, s katero se nekoč sploh ni hotel rokovati.

Merz je v dobrem mesecu, odkar je uradno zasedel kanclerski položaj, premešal karte tudi na domačem političnem parketu, saj skoraj vsak teden preseneti z novimi drznimi izjavami ali napovedmi, poroča portal Deutsche Welle (DW).

Po mnenju političnih analitikov se že kaže velik kontrast v pristopu v primerjavi s Sholzem, ki je bil znan predvsem po tem, da v javnosti ni želel razkrivati načrtov.

Nemški mediji ob tem pišejo še, da Friedrich Merz velja za dokaj nepotrpežljivo osebo, ob tem pa poudarjajo, da svojih ambicij, da bi enkrat zasedel kanclerski položaj, nikoli ni skrival. Na prevzem položaja je moral čakati več kot 23 let. Leta 2002 je v boju za predsednika stranke CDU izgubil proti Angeli Merkel, po porazu pa se je razočaran umaknil v zasebni sektor. V politiko se je vrnil šele, ko je postalo jasno, da se bo Merkel upokojila.

To se je zgodilo leta 2021, štiri leta kasneje pa je Merz pri svojih 69 letih vendarle dosegel to, kar si je vedno želel – postal je nemški kancler. To je sicer tudi prva javna funkcija v njegovem življenju.

V nasprotju s Scholzem, ki je veljal za umirjenega politika s severa Nemčije z bogatimi političnimi izkušnjami – bil je župan Hamburga in finančni minister – Merz velja za zelo konservativnega in tudi razdražljivega politika. Kljub temu da ni imel funkcionarskih izkušenj, se je hitro povzpel po strankarski lestvici do najvišjega položaja.

"Medtem ko je Merkel vedno v ospredje postavljala razmišljanje o končnem rezultatu, je Scholz le redko opisoval politične cilje, preden jih je tudi udejanjil. Merz pa že takoj jasno opredeli, kaj želi storiti in doseči," je dejala Michaela Küfner, urednica politične redakcije DW. Po njenem mnenju gre že pri tem za pomembno spremembo politične paradigme.

Spremembe med nekdanjim in novim nemškim kanclerjem je mogoče opaziti tudi v politiki Nemčije do Ukrajine. Scholz je Ukrajino, ki jo je Rusija napadla februarja 2022, obiskal šele poleti istega leta. Prav tako dolgo časa ni bilo jasno, ali bo Nemčija Ukrajini dobavljala vojaško pomoč in orožje, čeprav se je na koncu to zgodilo.

Na drugi strani pa je Merz Ukrajino obiskal že nekaj dni po nastopu mandata. Skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, britanskim premierjem Kierom Starmerjem in poljskim premierjem Donaldom Tuskom so napovedali, da se bodo zavzemali za takojšnje premirje in začetek mirovnih pogajanj.

To se sicer še ni zgodilo, saj se je ameriški predsednik Trump nekoliko zaustavil pri svojem posredovanju za končanje vojne. Küfner je o tem dejala, da je to nekaj, kar bi verjetno Olaf Scholz lahko pričakoval in tudi vnaprej upošteval. "Merz je skupaj z Macronom, Tuskom in Starmerjem opravil prepričljiv nastop, a nato je sledilo diplomatsko ponižanje. Merz bo moral dokazati, da lahko poraz obrne sebi v prid," je dejala urednica DW.

Tudi na primeru Izraela in vojne v Gazi se že vidijo razlike med Olafom Scholzem in Friedrichom Merzem. Ko je oktobra 2023 izbruhnila vojna na Bližnjem vzhodu, je bil Scholz zelo jasen, da Nemčija podpira Izrael v njegovi pravici do samoobrambe. Tega stališča ni spremenil niti kasneje, ko je izraelska vojska začela izvajati vse brutalnejše napade na civilno prebivalstvo v Gazi.

Merz, takrat še opozicijski politik, je prav tako močno podprl Izrael. Šel je celo korak dlje in napovedal, da bo, če bo postal kancler, izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja povabil na obisk v kanclerjev urad. Tudi ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu novembra lani proti Netanjahuju izdalo nalog za aretacijo, svojih napovedi ni želel spremeniti.

A nekaj dni po nastopu kanclerskega položaja je sledil precejšen preobrat. Merz je namreč dejal, da ne razume več izraelskega delovanja v Gazi, in dodal, da tega nasilja ni več mogoče opravičevati kot legitimni boj proti Hamasu, ki ga sicer Nemčija uvršča in označuje kot teroristično organizacijo.

"Merzeva kritika izraelskih dejanj v Gazi je zgodovinski korak. Ne boji se neposredno opozoriti Netanjahuja na domnevne kršitve mednarodnega prava. To je tisti novi ton nemške politike, ki ga je uvedel," je dejanja nemškega kanclerja komentirala Küfner.

Ob tem ocenjuje, da je še prezgodaj sklepati, kaj bodo njegove besede pomenile za politične odnose med Nemčijo in Izraelom. Se bo pa Nemčija po mnenju politične urednice portal DW morala navaditi na nov slog novega nemškega kanclerja.