Nova fontana v središču Ljubljane: "Čudno teče, videti je kot tuš" (FOTO&VIDEO)

Pa jo le imamo! Novo vodno fontano v središču Ljubljane, namreč. A mimoidoči, ki so opazili, da že deluje, menijo, da "voda čudno teče", pa tudi, da je fontana "videti kot tuš". Je to končna podoba ali še sledijo izboljšave?

V središču Ljubljane, natančneje na stičišču Slovenske ceste in Tomšičeve ulice pred arkadami Konzorcija, so že poleti leta 2023 začeli postavljati vodno skulpturo.

Na Mestni občini Ljubljana so že takrat opozorili, da gre za zahteven projekt, saj da izvedba zahteva kompleksnost povezave med geometrijo vodne skulpture, hidravličnimi lastnostmi in prostorom, ki ga omejuje obstoječa infrastruktura.

Vodna fontana pred arkadami Konzorcija
Vodna fontana pred arkadami Konzorcija
Vodna fontana pred arkadami Konzorcija
+ 3

Skoraj dve leti po tem, ko so v središču Ljubljane začeli dela za postavitev vodne skulpture, so delavci na prizorišče pripeljali njeno konstrukcijo in jo začeli postavljati.

Kdo stoji za skulpturo

Dela v vrednosti 544.000 evrov (brez DDV) izvaja družba KPL. Avtorji skulpture so Primož Boršič, mag. Mojca Kocbek Vimos, Sašo Vrabič in Jan Filipec. Projektno dokumentacijo za izvedbo so pripravili P plus arhitekti in Mojca Kocbek Vimos.

"Voda bo tekla, krožila, se iztekala in padala"

Na nas se je obrnila bralka in sporočila, da voda na skulpturi že teče, a ni bila prepričana, da je to res končni videz vodne fontane. "Voda ne sledi formi skulpture, temveč curlja navzdol," je opisala. Spet drugi bralec pa je komentiral, da je skulptura "videti kot tuš v središču Ljubljane".

Ljubljanski župan Zoran Janković je za portal Ljubljanainfo marca letos pojasnil, da gre za umetniško delo in da bo voda iz jeklenih zvitih cevi "tekla, krožila, se iztekala in padala". Na občino smo se obrnili z vprašanjem, ali je to končna podoba vodne skulpture. Odgovore objavimo takoj, ko jih prejmemo.

Voda iz fontane sicer ne bo primerna za pitje – delovala bo po sistemu zaprtega kroga. Predvidoma bo odprta od pomladi do jeseni.

Kot so ob začetku del pred arkadami Konzorcija še pojasnjevali na ljubljanski občini, vodni elementi nimajo le estetske vloge, temveč pomembno vplivajo tudi na ohlajanje mesta.

Vročinski valovi so namreč tudi v Sloveniji vse pogostejši, še posebej izraziti pa so v mestih. Ta se namreč poleti zaradi velike koncentracije stavb in cestnih površin čez dan močno segrejejo, ponoči pa se zaradi velike toplotne kapacitete betona in asfalta slabo hladijo. To je tako imenovani “učinek toplotnega otoka”, ko je temperatura v mestu za nekaj stopinj višja od temperature v okolici.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih