Nekdanja ministrica Aleksandra Pivec priznala krivdo v aferi Sript

Sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Marjeta Dvornik je po današnjem predobravnavnem naroku sprejela sporazum o priznanju krivde, ki ga je z evropskim delegiranim tožilcem Matejem Oštirjem sklenila nekdanja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, in sporazum o priznanju kazenske odgovornosti, ki ga je z njim sklenila Turistično-gostinska zbornica Slovenije (TGZS) oziroma njen sedanji direktor Fedja Pobegajlo.

Sodnica je nato izrekla sodbo, v kateri je bila Pivec spoznana za krivo pomoči pri očitanih kaznivih dejanjih nekdanji direktorici TGZS Klavdiji Perger med aprilom 2017 in septembrom 2018. Perger ta dejanja očitajo pri izvajanju projekta Sript, ki ga je kot direktorica TGZS prijavila na razpis gospodarskega ministrstva, sofinanciranega s sredstvi EU. Tudi zanjo je bil za danes razpisan predobravnavni narok, a je bil preklican.

Pivec, tudi nekdanja predsednica stranke DeSUS, danes pa samostojna podjetnica, je priznala krivdo za pomoč pri goljufiji na škodo EU, za preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti ter za zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Ker je Perger pomagala v manjšem delu in z manjšimi zneski oškodovanja, ji je sodnica izrekla enotno denarno kazen v višini 10.000 evrov. To bo odplačala v 20 obrokih, če je ne bo, ji grozi zaporna kazen.

TGZS je priznala krivdo za goljufijo na škodo EU in za preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti. Sodnica ji je prisodila pogojno denarno kazen v višini 55.000 evrov, ki je ne bo plačala, če v roku enega leta ne bo kazensko odgovorna za nova kazniva dejanja. V prid TGZS je šlo med drugim to, da so že poravnali škodo in da so takoj po naznanitvi suma nepravilnosti razrešili Pergerjevo.

V središču preiskav je bil namreč sum storitve kaznivega dejanja goljufije na škodo EU, ki je znašala nekaj nad 100.000 evrov. Ta denar je TGZS gospodarskemu ministrstvu vrnila. Medtem pa TGZS v drugem postopku toži Pivčevo, ki je bila med zunanjimi sodelavci projekta Sript v času, ko je bila državna sekretarka na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. S pomočjo avtorskih pogodb in poročil o izvedenih aktivnostih je prejela nekaj nad 26.000 evrov.