Fajon: Gaza doživlja največjo humanitarno krizo v svoji zgodovini

Mineva eno leto, odkar je Slovenija priznala Palestino kot neodvisno in suvereno državo. Ob tej priložnosti so na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) zapisali, da je s tem dejanjem Slovenija poslala jasno sporočilo o nujnosti vzpostavitve miru na Bližnjem vzhodu in rešitvi dveh držav, z željo, da bi naši državi v teh prizadevanjih sledile tudi druge države.

"Danes smo spet na razpotju, ko želimo premirje, ko nas izjemno skrbijo katastrofalne humanitarne razmere v Gazi. V tej luči bo simbolično ravno danes Varnostni svet Združenih narodov prvič po novembru lani ponovno glasoval o predlogu humanitarne resolucije o Gazi. Gre za velik angažma in napore Slovenije, ki je kot koordinatorka voljenih nestalnih članic Varnostnega sveta - E10 ta predlog sprožila in koordinirala," je ob obletnici poudarila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.

Na ministrstvu so navedli, da je Slovenija od začetka konflikta v Gazi dosledno izpostavljala potrebo po zagotavljanju varnega in neoviranega humanitarnega dostopa, vključno z dostavo humanitarne pomoči. To namreč sodi med temeljne norme mednarodnega humanitarnega prava.

"Naša nesposobnost, da ukrepamo, da nam ne uspe odločno in enotno obsoditi očitnih kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava, povzroča nepopravljivo škodo ugledu EU v svetu in doma. Gaza doživlja največjo humanitarno krizo v svoji zgodovini," je dodala Fajon.

Na zunanjem ministrstvu so poudarili, da Slovenija že ves čas nudi oprijemljivo pomoč palestinskemu prebivalstvu, ob tem pa je v Gazo poslala več pošiljk humanitarne pomoči. Slovenija tudi dosledno opozarja na kršitve mednarodnega prava Izraela v EU, OZN in drugod.

"Kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov Slovenija vseskozi poudarja nujnost ustavitve nasilja v Gazi in spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. Z obsodbami genocida v Gazi je pripomogla k oblikovanju mednarodnega konsenza o nedopustnosti izraelskih dejanj," so navedli na ministrstvu.

V letu od priznanja Palestine je Slovenija po besedah ministrstva "izjemno aktivna za vzpostavitev miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu". To počne kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN, v okviru Generalne skupščine ZN in ostalih pomembnih mednarodnih institucij. Obsoja tudi nezakonito širjenje izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, februarja 2024 pa je zahtevala, naj Evropska komisija pregleda spoštovanje 2. člena pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, kar je podprl tudi predsednik vlade Robert Golob.

Prav tako je naša država po eskalaciji konflikta oktobra 2023 sprejela odločitev, da ne odobri nobenega izvoza orožja ali vojaške opreme v Izrael, MZEZ pa od takrat ni izdalo nobenega dovoljenja za izvoz, "kar praktično pomeni de facto embargo".

"Slovenija je bila med prvimi, ki je v EU sprožila razpravo o prepovedi uvoza proizvodov iz nezakonitih naselbin. S tem nismo prelagali odgovornosti, ampak aktivno vodili iniciativo znotraj skupnosti držav. V povezavi s svetovalnim mnenjem se na ravni EU zavzemamo za sprejetje konkretnih ukrepov, tudi morebitno prepoved uvoza izdelkov iz nezakonitih naselbin," so še navedli na ministrstvu.